Zadnja tri leta sem ob tem času že nestrpno pričakovala začetek sezone, letos pa nestrpno čakam odgovor kadrovske službe glede pripravništva. Ja, časi se spreminjajo. In tako sem po koncu lanske sezone s težkim srcem sprejela odločitev, da svojo aktivno kariero zaključim in se posvetim še drugim stvarem.
Odločitev ni bila lahka, saj je kolesarstvo zadnjih nekaj let predstavljalo moj način življenja, kolo je bilo center mojega dogajanja in vse je vrtelo okoli njega. Vendar sem ob nekem trenutku začutila, da nisem več sto procentov pri stvari, da me vleče še drugam, da si želim svoj čas posvečati še čemu drugemu kot samo treniranju in kolesarjenju. In takrat sem vedela, da je najbolje upoštevati te občutke.
Ko se ozrem nazaj in si pogledam zadnjih nekaj let, moram reči da so bila izredno lepa, polna doživetij, spoznavanj novih krajev z neverjetno prijetnimi ljudmi, ogromno smeha, uspehov in kdaj tudi razočaranj in jeze če stvari niso šle po planu, a vsakič znova je bilo na koncu dneva vse ok. Podpora s strani sotekmovalcev in mojega kluba je bila vseskozi neverjetna in velika, za kar jim bom večno hvaležna. Skupaj smo se veselili, skupaj jokali, skupaj kolesarili, skupaj iskali najhitrejše linije in najpomembnejše, se odlično zabavali. To so bila leta, ki so me res zaznamovala tako na kolesarskem kot življenjskem področju.
»Tekme ti dajo širino, znanje, pogum, kalijo te na tistih področjih, katerih se niti ne zavedaš da jih imaš. Spoznaš globine sebe.«
Kolesarstvo ostaja v mojem življenju. Tekmovalnega obdobja se bom vedno z veseljem spominjala. Danes pa bolj uživam v prijetni turi po nepoznanih terenih, katerih bistveno sestavino mora predstavljati konkreten spust. Se pa definitivno še vidimo na kaki tekmi, najverjetneje me boste našli nekje ob progi, kjer bom skupaj z drugimi glasno spodbujala tekmovalce in obujala spomine na čas ko sem bila tudi sama med njimi.
